Natisni

V prvem delu sem predstavil pripravo na vadbo in osnovne principe vadbene zvrsti »Fusion BALANCE«. V tem drugem delu pa bom govoril o jedru, srcu te vadbe. Predstavil bom glavni, osrednji del vadbene enote. Glavni del vadbe se deli na 3–4 sklope gibanj, razdeljene na logične skupine vaj, ki nakazujejo gibanja različnih razvojnih področij oz. položajev. 

Prvi sklop se nanaša na položaj stoječega in je dejansko najzahtevnejši položaj zavedanja telesa v prostoru. Sicer tega ne čutimo, a podporna površina našega telesa je omejena zgolj na dve sorazmerno majhni površini – na naša stopala.

Logično nadaljevanje po uvodnem delu priprave na vadbo so torej kompleksne vaje v stoječem položaju s podporo na obeh stopalih oziroma enem. V teh položajih izrazito krepimo stabilnost telesa in spodbujamo proprioceptivne lastnosti celotne muskulature. Za vse vaje, ki jih izvajamo, je značilno, da je zahtevnost vaj premosorazmerna z obvladovanjem lastnega telesa, tj., bolj ko obvladamo svoje telo, težje se nam vaje zdijo. Zakaj? V položaje in gibanja, ki jih izvajamo, namreč že zavestno vključujemo več motoričnih mišičnih enot.

V stoječem položaju se občuti razlika še bolj izrazito. Izredno težko lahko postane, ko gibanje razčlenimo, upočasnimo, precizno določimo in poskušamo povečevati gibalno amplitudo (to predstavlja kar precejšen podvig za modernega homo sapiensa, za njegov današnji način življenja, ki je popolnoma odtujen od gibanja in njegovega telesa).

V tem delu oz. sklopu moramo biti še posebej pozorni  na najpogostejše omejitve in težave, ki jih gibalno imamo – neravnovesja in omejitve začnejo intenzivno izstopati.

Ključna področja predvidenih težav epidemičnih razsežnosti povprečnega posameznika se nahajajo v ramenskem obroču, ramenih, vseh delih hrbtenice, kolkih, kolenih, gležnjih, stopalih, komolcih, zapestjih in dlaneh. Naštel sem skoraj vse vidnejše ali gibalno bolj izrazite sklepe oz. sklepne sisteme. Najbrž se vsakdo prepozna v kar nekaterih od naštetih. Osnovna telesa drža in hoja sta najvišja stopnička na poti naše evolucije gibanja. Nista samoumevni! Za njiju moramo skrbeti z rednim servisom in redno kalibracijo.

stoje1

Drugi sklop lahko imenujemo tudi tranzicija ali prehod iz stoječega položaja v vse ostale položaje telesa glede na podlago. Ta prehod je ključnega in izrednega pomena, odkar smo shodili. Težave pri teh prehodih zaznamo šele, ko se pojavijo težave, bolečine. Šele takrat se zavemo, kako težko je pravzaprav že samo vstati, leči, se obrniti ali kobacati. V našem neaktivnem načinu življenja, v življenju, ki je osiromašeno gibanja, mišice, sklepi, vezi pri marsikaterem odraslem posamezniku niso navajeni tega preprostega manevra, ki ga dovolj stari malčki zlahka obvladajo, brez težav. Večini ljudi ti prehodi predstavljajo bolečino, težave oz. neprijetne občutke.

Ni treba, da je tako! Pomembno je, da naše telo, skelet in muskulaturo (o)krepimo, da lahko takšne gibe in prehode izvajamo brez težav. »Fusion BALANCE« se v drugem sklopu osrednjega dela na preprost, simpatičen in preventiven način poigra s temi zelo koristnimi gibanji oz. tranzicijami.

KLECE

Tretji sklop zajema vaje oz. gibalne elemente, ki se nanašajo na položaje kleče, na vseh štirih ali sede. Gre za vaje, ki imajo več(je) podporne površine, a jih je kljub temu treba jasno definirati v prostor ter se zavedati lastne postavitve, aktivacije trupa in okončin. Čeprav se vadeči najbrž ne bi strinjali, pa so prav ti položaji in vaje s stališča zavedanja lažji v primerjavi s prvima dvema sklopoma. Kot lažje jih ljudje ne prepoznajo iz preprostega razloga, ker so ročice gibanja in amplitude manjše, bolj omejene in velikokrat bolj direktne na obremenjene dele telesa, kar pomeni izrazit občutek napora, obremenitve, mišične utrujenosti pri izvajanju teh vaj oz. gibanj. 

sede

Četrti sklop zajemajo vaje, ki se med seboj tekoče povezujejo z gibanjem in združujejo položaje z največjo podporno površino. Z eno besedo, ki sicer obeta veliko, jih imenujemo »položaji leže«. Vaje leže na hrbtu, leže na boku in leže na trebuhu predstavljajo temelj neposredne aktivacije stabilizatorjev telesa v najbolj osnovni in najbolj izvorni postavitvi. V teh položajih nas podlaga omejuje in nam ne dovoljuje pretiranih nepravilnosti oz. tako lažje nadzorujemo osnovne anatomske položaje, ki so po eni strani med izvajanjem sicer izredno naporni, po drugi strani pa so vendar zelo preventivni in koristni za naš napredek pri FIT počutju oz. funkcionalnosti telesa.

lezati

Vsi sklopi osrednjega dela se med seboj logično, tekoče, s povezano govorico telesa navezujejo in povezujejo. Vsak segment je lahko tekoče povezan z vsemi vajami v eno funkcionalno gibalno enoto, kar pa ni pravilo in ni glavna ideja. Vse je odvisno od cilja, ki ga želi inštruktor s svojimi vadečimi doseči. Vsi štirje sklopi se lahko med seboj tekoče povezujejo in povežejo, iz česar nastane usklajeno, simetrično, tekoče in sinhrono gibanje. A do te ideje prihajamo počasi s skupino, ki redno vadi že daljše obdobje, tj. več mesecev ali let.

---

Poslanstvo osrednjega, glavnega dela oz. jedra »Fusion BALANCE«, je, da naše telo (če si predstavljamo večdimenzionalen prostor) brez težav premikamo, da smo sposobni vsa gibanja počasi, umirjeno in tekoče z vsemi amplitudami gibov, ki nam jih narekuje anatomija, povezati v celoto. Osnovni cilj je, da vsako vajo, vsak gib izvedemo lahkotno, sproščeno, nadzorovano in čimbolj popolno. Na prvi pogled se največkrat zdi, da gibi takšni že tudi so. Pa vendar ni tako ...

klece2